Francoski predsednik Emmanuel Macron je v nagovoru javnosti poudaril svojo odločenost, da bo funkcijo predsednika republike opravljal do zadnje sekunde svojega mandata. Macron se je za ta korak odločil kljub stopnjevanju političnih pritiskov opozicije, ki zahteva predčasne volitve, in nizki javnomnenjski podpori. Njegova izjava prihaja v času proračunskih nesoglasij in vladne krize, ki je v zadnjih mesecih močno zaznamovala francosko notranjo politiko. Predsednik je v svojem govoru izpostavil, da mednarodna nestabilnost neposredno vpliva na francosko gospodarstvo, kar po njegovem mnenju zahteva stabilno vodenje države. Zavrnil je špekulacije o predčasnem odstopu in poudaril, da bo ostal na položaju, da bi zagotovil institucionalno kontinuiteto. Politični analitiki njegovo vztrajanje pripisujejo poskusu stabilizacije države po nedavnih menjavah v vrhu vlade in težavah pri usklajevanju proračunskih prioritet.

Po odstopu francoskega premierja Lecornuja se je pritisk na Macrona še povečal. Različni francoski politiki ne želijo več sodelovati z njim. Strokovnjaki razpravljajo o Macronovih preostalih možnostih za rešitev politične krize. V komentarjih se pojavljajo celo predlogi o zamenjavi položajev med Merzom in Macronom, kjer bi Merz postal predsednik, Macron pa kancler.

Črnogorska skupščina je na predlog premierja Milojka Spajića razrešila ministra za šport in mlade Dragoslava Šćekića. Odločitev o odstavitvi je sledila zahtevi predsednika Socialistične narodne stranke (SNP) Vladimirja Jokovića, ki je premierja obvestil, da Šćekić po izstopu iz stranke in ustanovitvi novega Gibanja za narodno zaupanje (PNP) ne more več zasedati ministrskega mesta, ki pripada kvoti SNP. Šćekić je svojo razrešitev označil za posledico političnega izsiljevanja in strahu pred njegovim naraščajočim vplivom med volivci, hkrati pa je izrazil razumevanje za premierjevo željo po ohranitvi stabilnosti koalicije. Istočasno se država spopada z resno varnostno krizo v naselju Botun v občini Zeta, kjer so protestniki zaradi nezadovoljstva s projektom čistilne naprave blokirali ključne prometnice, vključno z dostopom do letališča Podgorica. Poslanec Milan Knežević je napovedal, da bodo državljani svojo zemljo branili z vsemi sredstvi, kar je v parlamentu sprožilo pozive k nujni seji Sveta za nacionalno varnost. Medtem ko se vlada sooča s temi pretresi, je občinski svet Budve s podporo opozicijske DPS sprejel rekorden proračun za leto 2026, ki predvideva velike naložbe v kulturno dediščino in infrastrukturo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je odstopljenemu premierju Sébastiénu Lecornuju naložil, da do srede poskuša najti rešitev za politično krizo. Lecornujev odstop, ki je sledil manj kot 24 ur po imenovanju nove vlade, poglablja Macronovo politično krizo in povečuje pritisk nanj. Obstaja možnost predčasnih volitev.

Francoska vlada pod vodstvom premierja Sèbastien Lecornuja je odstopila le nekaj ur po imenovanju, kar je poglobilo politično krizo v Franciji. To je že četrti premier, ki je odstopil v zadnjem letu, kar postavlja predsednika Macrona v težaven položaj. Vzrok za odstop so kritike sestave vlade.

Emmanuel Macron naj bi v naslednjih dveh dneh imenoval novega premierja Francije. Pričakuje se, da bo imenovanje sledilo odstopu prejšnjega premierja in politični krizi, s katero se sooča Macronova vlada.

Črnogorski predsednik vlade Milojko Spajić je skupščini uradno predlagal razrešitev ministra za šport in mladino Dragoslava Šćekića. Odločitev sledi zahtevi predsednika Socialistične narodne stranke (SNP) Vladimirja Jokovića, ki je premierja obvestil, da Šćekić ni več član njihove stranke in da ministrski položaj v skladu s koalicijskim sporazumom pripada SNP. Joković je v dopisu poudaril, da je bil ob oblikovanju 44. vlade dosežen dogovor, po katerem stranki SNP pripadata resorja za kmetijstvo ter šport in mladino, zato mora Šćekića nadomestiti kandidat, ki ga bo stranka predlagala naknadno. Politične napetosti med Jokovićem in Šćekićem so se stopnjevale že od avgustovskega kongresa SNP, po katerem je Šćekić napovedal ustanovitev nove politične stranke. Šćekić je predlog za razrešitev označil za rezultat izsiljevanja in poudaril, da je za svoje delo odgovoren neposredno premierju. Spajićeva poteza začenja formalni postopek v parlamentu, kjer bodo poslanci odločali o ministru, ki je pred kratkim umaknil kandidaturo za predsednika SNP zaradi očitkov o privatizaciji in režiranju strankarskih procesov.

Francoski premier Sèbastien Lecornu je odstopil s svojo vlado le 26 dni po imenovanju, kar je najkrajši mandat v zgodovini Francije. Predsednik Emmanuel Macron je Lecornuja, kljub odstopu, zadolžil za izvedbo zadnjih pogovorov s političnimi strankami v naslednjih 48 urah, da bi poskušali rešiti politično krizo.

Po odstopu Sébastiena Lecornuja, ki je postal premier z najkrajšim mandatom v Peti republiki, so se oglasili različni politični akterji. Erwan Balanant iz stranke Les Démocrates je izrazil 'občutek sramu' zaradi pripadnosti političnemu razredu. Podpredsednica stranke RN, Edwige Diaz, je izjavila, da njena stranka ne nosi 'nobene odgovornosti' za ta 'žalosten spektakel'. Politična kriza v Franciji se poglablja, saj je Lecornujev odstop povzročil razpravo o 'mrtev rojenem' vladi.

Izvršni direktor črnogorskega Sklada za varstvo okolja (Eko-fond) Draško Boljević je podal odstopno izjavo in o tem obvestil predsednika vlade Milojka Spajića. Boljević je v svojem odstopu poudaril, da s premierjem nista več na isti strani, kar je utemeljil z ravnanjem vlade do prebivalcev Zete. Po njegovih navedbah naj bi oblast nad državljani v Zeti uporabila in demonstrirala silo, kar je zanj nesprejemljivo. Boljević je v odstopni izjavi zapisal, da je njegova zvestoba povezana z rojstnim krajem in družinsko tradicijo, zaradi česar ne more več opravljati funkcije pod trenutnim vodstvom vlade. Ob tem se je zahvalil ministru za ekologijo, trajnostni razvoj in razvoj severa Damjanu Ćulafiću za korektno sodelovanje in pošten odnos do sklada. Odstop se dogaja v času napetosti v kraju Botun, kjer so se zvrstili protesti lokalnega prebivalstva.

Emmanuel Macron je za novega francoskega premierja imenoval Sébastiena Lecornuja, dosedanjega ministra za obrambo. To je že peti premier, ki ga je Macron imenoval v dveh letih. Lecornu je Macronov zvesti sodelavec, ki prihaja iz desnosredinskih političnih vrst.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je po nasilnih protestih, ki so izbruhnili zaradi nezadovoljstva javnosti nad privilegiji zakonodajalcev, izvedel kadrovske spremembe v vladi. Odpustil je finančno ministrico Sri Mulyani Indrawati, ki jo je zamenjal ekonomist, obljubljajoč pospešeno gospodarsko rast. Poleg tega je zamenjal še več drugih ministrov, vključno z ministrom za varnost, in ustanovil novo ministrstvo za Hadž in Umro.

Kljub odstopu Françoisa Bayrouja se v Franciji 10. septembra napovedujejo množični protesti, stavke in motnje v prometu zaradi načrtovanih varčevalnih ukrepov. Zunanji urad je izdal opozorilo potnikom v Francijo.

Japonski premier Shigeru Ishiba je sporočil, da bo odstopil s položaja. Njegova odločitev je posledica zgodovinskega poraza na julijskih parlamentarnih volitvah, kjer je njegova stranka izgubila večino v obeh domovih parlamenta. Ishiba je bil na položaju manj kot eno leto.

Britanska podpredsednica vlade Angela Rayner je odstopila s svojega položaja zaradi obtožb o davčni utaji pri poslih z nepremičninami. Afera je povzročila politično krizo v vladi premierja Starmerja, ki poskuša z obsežno rekonstrukcijo kabineta rešiti položaj. Prav tako pa to vpliva na popularnost Laburistov, medtem ko desničarski populisti slavijo.